Dijaki 2. b so svoje delo pri pouku slovenščine povezali tudi z vsebinami aktivnega državljanstva. Zadnja dva meseca z zaskrbljenostjo opazujemo širjenje vojne v Ukrajini. Naše dijake smo vzpodbudili, da napišejo krajša vprašanja oziroma sporočila svojim ukrajinskim in tudi ruskim vrstnikom. Preberite, kaj sporočajo naši dijaki vrstnikom na bojnem območju.
»Vem, da je težko, verjamem, da trpite. Ostanite močni in ohranite voljo do življenja.«
»Upam, da se čim prej vse umiri.«
»Ne morem reči, da vem, kako se počutiš, ker bi lagal. Lahko ti le rečem, da ostani močan, ker se bo enkrat tudi ta vojna končala.«
»Dragi sovrstnik! Ker vem, da pri vas divja vojna ter da vam je hudo, sem se odločil, da vam pišem in vam vsaj malo olepšam dan. Tudi tu želimo, da se vojna čim prej konča. Ne morem si niti predstavljati, kako je tam. Upam, da si na varnem. Poslali smo vam pomoč in upam, da vam pride prav. Upam, da bo vojne kmalu konec in bo vse po starem. Ne bo pa lahko. Lep pozdrav«
»Zanima me, kako v teh časih poteka življenje tam, kjer živiš. Upam, da si se umaknil na varno, vsaj nekam proč od glavnega »dogajanja«. Držim pesti in upam na najbolje.«
»V zgodovini so zmagali tisti, ki spopada oz. prepira niso začeli.«
»Vprašal bi: Ali je vse res, kar nam prikazujejo mediji?«
»Tudi tokrat bo dobro premagalo zlo.«
»Rad bi vprašal tudi rusega vojaka, če se strinja z napadom na Ukrajino in če se zaveda, kaj vse povzroča prebivalcem Ukrajine.«
»Ne vem, kaj vse se dogaja v Rusiji in Ukrajini, tudi vsega ne spremljam. V medijih je preveč lažnih novic in ne veš več, čemu verjeti. Žalostno je, da je do tega sploh prišlo, vendar živimo v sedanjosti in z njo se moramo soočiti z vsemi svojimi močmi.«
»Obema stranema je hudo. Eno stran napadajo in te ljudi je strah, na drugi strani pa si osovražen s strani preostalega dela sveta in nisi svoboden. Vztrajaj.«
Marja Podjed, mentorica
