V petek, 7. oktobra 2022, je bil dan šole, zato smo se zaposleni odpravili na strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Ker je letos Plečnikovo leto, saj mineva 150 let od njegovega rojstva, naša šola pa sodeluje v projektu, ki je povezan prav z njim, smo si v glavnem mestu in Črni vasi pogledali njegove pomembne stvaritve.

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru in prisluhnili zanimivi razlagi z vidika arhitekturnega pristopa umestitve objektov v sam prostor od antike, srednjega veka, do časa mojstra Jožeta Plečnika. Za trnovsko cerkvijo, kjer je Prešeren spoznal svojo Julijo, smo si ogledali njegovo rojstno hišo na Karunovi 4-6 in izvedeli marsikaj zanimivega, predvsem pa so nas navdušili lepo ohranjeni osebni predmeti, ki so stari tudi že več kot 100 let. Druga skupina je imela kratek voden ogled Narodne univerzitetne knjižnice. V Mestnem muzeju smo obisk prestolnice zaključili še z razstavo Plečnik – metropola, kraj, vrt in se odpeljali do Črne vasi, ki leži na jugu Barja, kjer smo si v živo ogledali cerkev sv. Mihaela, ki je prav tako mojstrovina.

Jože Plečnik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je s svojimi deli pustil pečat na Dunaju, v Pragi in rodni Ljubljani, kjer je živel do smrti leta 1957. Po 2. svetovni vojni mu sicer niso zaupali pomembnih arhitekturnih nalog, v šestdesetih in sedemdesetih je bil prezrt celo na šoli za arhitekturo 
v Ljubljani, vendar danes ni Slovenca, ki ne bi poznal njegovih del.

Med stebre njegove zapuščine tako v prestolnici štejemo Narodno in univerzitetno knjižnico, Križanke, Tržnico, Tivoli, Žale, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, stadion za Bežigradom in cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju. Zasnoval je tudi veliko kelihov.

Plečnikovo leto 2022 zaznamuje vrsta razstav in drugih dogodkov, zato vabljeni prav vsi, da se odpravite na kulturno popotovanje po Plečnikovih poteh po celi Sloveniji, nam najbližji spomenik je v Begunjah!

Zahvaljujemo se Alenki Rozman, ki je pripravila celodnevni program, in ravnateljici Kseniji Lipovšček, da nam je omogočila ekskurzijo.

Zaposleni EGSŠ Radovljica

Fotografije: Primož Zorko, Ana Hlebanja