<\/p>\n
Po skoraj 41 letih slu\u017ebe in 35 letih v \u0161oli je o\u010ditno napo\u010dil \u010das, da naredi tisto, kar mnogi \u017ee dolgo sanjajo \u2013 gre v pokoj, ne da bi moral naslednji dan v slu\u017ebo. Letos avgusta, prvi\u010d po dolgih letih, mu ni bilo treba izdelovati urnika. In kaj se zgodi, ko \u010dlovek naenkrat nima ve\u010d slu\u017ebenega dela?<\/strong><\/p>\n U\u017eiva\u0161. Doma je vedno dovolj dela: vzdr\u017eevanje hi\u0161e, vrt, rastlinjak, kuhanje, rekreacija, kak\u0161na kri\u017eanka, sudoku ali druga japonska uganka, kak\u0161na serija \u2026 In dan je spet prekratek.<\/p>\n Kaj si torej po\u010del letos 1. septembra, ko je bil za mnoge prvi \u0161olski dan?<\/strong><\/p>\n Po\u010dival. 31. avgusta sem na Homu nad Zasipom imel poslovilno zabavo za sodelavce, na kateri sem kuhal za pribli\u017eno 40 ljudi. Naslednje popoldne pa \u0161e piknik za sosede, da smo porabili, kar je ostalo od prej\u0161njega dne. Gorenjec!<\/p>\n Odhod v pokoj prina\u0161a veliko spremembo vsakodnevne rutine. Kaj bo\u0161 iz u\u010dilnic, ra\u010dunalnic, zbornice in \u0161olskih hodnikov najbolj pogre\u0161al in \u010desa, po pravici povedano, sploh ne?<\/strong><\/p>\n Ker imam tudi brez \u0161ole dneve precej zapolnjene, za zdaj ne pogre\u0161am \u0161olskega ritma. Z nekaterimi sodelavci se \u0161e vedno redno sre\u010dujemo, ra\u010dunalnik imam tudi doma in ostajam aktiven. Verjetno bom bolj kot u\u010dilnice in urnike pogre\u0161al kak\u0161en dober pogovor s sodelavci in tiste trenutke, ko si pri pouku videl, da je dijaku nekaj kon\u010dno \u00bbkliknilo\u00ab.<\/p>\n Kaj je bil tvoj glavni \u017eivljenjski nasvet, ki si ga poleg strokovnega znanja vedno posku\u0161al predati svojim dijakom?<\/strong><\/p>\n Ko mi je dijak rekel \u00bbTega ne znam\u00ab, sem mu rekel, da besedic ne znam<\/em> ne poznam \u010ce problema ne poznam, \u0161e ne pomeni, da ga ne morem re\u0161iti. Poi\u0161\u010dem informacije, poskusim in se nau\u010dim, kar je potrebno. Tudi meni je bilo v \u017eivljenju ogromno stvari na za\u010detku neznanka. Pomembno je, da ne odneha\u0161 samo zato, ker ne\u010desa \u0161e ne zna\u0161.<\/p>\n Generacije dijakov se neizogibno spreminjajo. Kak\u0161na je glavna razlika med dijaki, ki si jih pou\u010deval na za\u010detku svoje poti, in temi, od katerih se poslavlja\u0161 danes?<\/strong><\/p>\n Na za\u010detku svoje slu\u017ebene poti ni bilo informacijskih orodij, ki jih imamo danes \u2013 ra\u010dunalnikov, pametnih telefonov, tablic. Komunikacija med dijaki je bila zato precej bolj neposredna. Danes velik del komunikacije poteka prek elektronskih medijev. Sicer pa se mi zdi, da se dijaki v osnovi niso tako zelo spremenili. \u0160e vedno imajo podobne \u017eelje, strahove, te\u017eave in tudi izgovore, kot so jih imeli neko\u010d. Bolj kot dijaki so se spremenili okolje, pri\u010dakovanja in tudi odnos star\u0161ev do \u0161ole.<\/p>\n Znan si kot velik ljubitelj in strokovnjak za kaktuse. Kako se je ta posebna ljubezen sploh za\u010dela in kateri je tisti kaktus v tvoji zbirki, na katerega si najbolj ponosen?<\/strong><\/p>\n S kaktusi sem za\u010del \u017ee v osnovni \u0161oli, mislim, da pri pribli\u017eno dvanajstih letih. Zbirka je nastajala ve\u010d ali manj s \u00bbfehtanjem\u00ab potaknjencev, kak\u0161no rastlino so mi ob\u010dasno kupili tudi star\u0161i. Z leti se je zbirka ve\u010dala, jaz pa sem se za\u010del bolj specializirati. Za laika je kaktus obi\u010dajno skoraj vsaka rastlina, ki ima bodice. V resnici so kaktusi le ena od skupin so\u010dnic. So\u010dnice so rastline, ki so se prilagodile \u017eivljenju v su\u0161nih obmo\u010djih in so sposobne v svojih organih shranjevati vodo za su\u0161na obdobja. Kaktusi so med so\u010dnicami posebni tudi po tem, da naravno rastejo samo v Ameriki, torej v Novem svetu. Mene pa so vedno bolj za\u010dele zanimati stapeloide, ki izvirajo predvsem iz Afrike in dela Azije. Danes predstavljajo pribli\u017eno 90 odstotkov moje zbirke, ki obsega nekaj tiso\u010d rastlin. Nimam najljub\u0161e rastline in tudi ne rastline, na katero bi bil posebej ponosen. Bolj me zanima celotna zbirka in predvsem to, da lahko o rastlinah nekaj izvemo, jih primerjamo in svoje ugotovitve tudi dokumentiramo. Pri tem ima pomembno vlogo fotografija, saj je pri rastlinah zelo pomembno, da lahko primerjamo njihove cvetove, stebla in druge zna\u010dilnosti. Del tega je tudi moja spletna stran, kjer posku\u0161am zbrano znanje in fotografsko dokumentacijo urediti ter predstaviti tudi drugim.<\/p>\n Kaktusi zahtevajo ogromno potrpe\u017eljivosti, saj rastejo po\u010dasi in cvetijo le ob pravem \u010dasu. Ali ti je botanika pomagala tudi pri profesorskem delu v razredu \u2013 te je nau\u010dila ve\u010dje potrpe\u017eljivosti z mladimi?<\/strong><\/p>\n Mislim, da so me potrpe\u017eljivosti nau\u010dili predvsem dijaki. Ko sem za\u010del, sem bil veliko bolj eksploziven, z leti pa sem se umiril.<\/p>\n Kaktusi so znani po tem, da pre\u017eivijo v najbolj surovih razmerah. \u010ce bi moral potegniti vzporednico: v \u010dem so si kaktusi in dijaki, u\u010ditelji ter \u0161olski sistem najbolj podobni?<\/strong><\/p>\n Bolj zanimivo bi bilo vpra\u0161ati, v \u010dem so si razli\u010dni. Kaktusi so se morali prilagoditi okolju, v katerem \u017eivijo. Pri mladih pa imam ob\u010dutek, da smo odrasli njihovo okolje precej spremenili in jim pogosto posku\u0161amo odstraniti vsako oviro. Posledica je lahko, da se te\u017eje soo\u010dajo z neuspehom, kritiko in te\u017ejimi preizku\u0161njami. Ko sem za\u010del pou\u010devati, se mi je zdelo, da so bili dijaki nekoliko bolj vajeni tega, da morajo kak\u0161en problem re\u0161iti sami. Danes jim odrasli pogosto prehitro pomagamo.<\/p>\n Zdaj bo\u0161 imel kon\u010dno \u0161e ve\u010d \u010dasa za svoje hobije. Kak\u0161ni so tvoji na\u010drti za prihodnost \u2013 morda na\u010drtuje\u0161 kak\u0161no botani\u010dno potovanje ali \u0161iritev svojega rastlinjaka?<\/strong><\/p>\n Rastlinjaka ne bom pove\u010deval, ker \u017ee tega te\u017eko obvladujem. Razmi\u0161ljam o botani\u010dnih potovanjih, predvsem na obmo\u010dja, kjer rastejo rastline, ki jih gojim. Potrebujem pa sopotnika \u2013 najbolje kak\u0161nega s terenskimi izku\u0161njami.<\/p>\n \u010ce bi moral svojo celotno pot na EGS\u0160 Radovljica strniti v eno samo misel ali sporo\u010dilo za sodelavce, ki ostajajo na \u0161oli, kako bi se to glasilo?<\/strong><\/p>\n \u0160e prehitro boste pri\u0161li za mano.<\/p>\n Kaj pa sporo\u010da\u0161 dijakom?<\/strong><\/p>\n Ne bojte se re\u010di \u00bbTega ne znam\u00ab. To samo po sebi ni problem. Problem je, \u010de se tega no\u010dete nau\u010diti. Bodite radovedni, i\u0161\u010dite, spra\u0161ujte in predvsem posku\u0161ajte sami. Tudi jaz sem se v \u017eivljenju najve\u010d nau\u010dil prav stvari, ki jih na za\u010detku nisem znal.<\/p>\n Ko se danes ozre\u0161 nazaj na svoja leta na EGS\u0160 Radovljica, kateri trenutek ali dogodek ti bo najbolj ostal v spominu kot tisti \u00bbzlati trenutek\u00ab tvoje kariere?<\/strong><\/p>\n Te\u017eko bi izbral samo en trenutek. Eden lep\u0161ih ob\u010dutkov je bil pred kratkim, ko sem \u0161el mimo \u0161ole in sre\u010dal nekaj nekdanjih dijakov. Njihova spontana reakcija \u2013 \u00bbO, gospod profesor, dober dan, profesor!\u00ab \u2013 mi je bila zelo v\u0161e\u010d. Eden od nekdanjih dijakov, ki me je opazil \u0161ele, ko sem \u017ee \u0161el mimo, je za menoj \u0161e zaklical: \u00bbProfesor!\u00ab Tak\u0161ni trenutki ti dajo vedeti, da so se te dijaki zapomnili v lepem spominu. V spominu mi je ostal tudi pogovor s h\u010derko nekdanje sodelavke, ki sem jo u\u010dil. Neko\u010d je mami povedala, da je imela pri pouku ob\u010dutek, da nismo veliko delali. Ko pa je pozneje pri svojem delu za\u010dela uporabljati orodja, ki smo se jih u\u010dili, je ugotovila, koliko znanja je pri pouku pravzaprav dobila. Podobno mi je neko\u010d povedal nekdanji dijak, ki je nadaljeval \u0161olanje na vi\u0161ji \u0161oli. Ko so za\u010deli delati spletne strani, je ugotovil, da so dijaki na\u0161e \u0161ole ta znanja \u017ee obvladali, medtem ko drugi niso imeli pojma. Rekel je kar: \u00bbMi smo razturali.\u00ab To so trenutki, ko ve\u0161, da nisi delal zaman.<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Pogovor je pripravila sodelavka Ana Hlebanja.<\/em><\/p>\n Fotografija: osebni arhiv I. M.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ra\u010dunalnik ostaja, slu\u017ebenega urnika ni ve\u010d, botanike pa je vedno ve\u010d Po […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":25885,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"two_page_speed":[],"footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-25884","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25884","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25884"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25884\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":25890,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25884\/revisions\/25890"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25884"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25884"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25884"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}