Manja \u010cepelnik, dijakinja 4. letnika medijskega tehnika na EGS\u0160 Radovljica, prihaja iz Mojstrane. Vsa \u0161tiri srednje\u0161olska leta je bila odli\u010dna in je zapisana v zlato knjigo odli\u010dnjakov. Letos nas je \u0161e posebej razveselila s tako visokim \u0161tevilom to\u010dk na poklicni maturi. Zase pravi, da je osemnajstletnica, ki sku\u0161a svoj lajf spraviti v red. Aktivna je na mnogih podro\u010djih, med drugim ustvarja tudi svoj blog.<\/p>\n
<\/p>\n
Manja, kaj bi lahko \u0161e povedala o sebi?<\/strong><\/p>\n Prvi\u010d to, da takega uspeha res nisem pri\u010dakovala. Sicer sem se vsa \u0161tiri leta trudila, za kar se lahko delno zahvalim svojemu perfekcionizmu, ampak so me rezultati vseeno presenetili. Hmm, da odgovorim na vpra\u0161anje \u2013 zanima me res veliko stvari, zato se stalno preizku\u0161am na kak\u0161nem novem podro\u010dju. Rekla bi, da ta radovednost pri meni izstopa. Druga\u010de pa ve\u010d o sebi razkrijem na svojem blogu.<\/p>\n <\/p>\n Zanima me, kako si organizirala u\u010denje, da si bila vsa leta tako uspe\u0161na.<\/strong><\/p>\n Uspeh bi rada pripisala sprotnemu delu, vendar mi je ta fraza \u00bbdelati sproti\u00ab od nekdaj zoprna. Vsak, ki je obiskoval srednjo \u0161olo, ve, da je prakti\u010dno nemogo\u010de vse postoriti sproti, \u010deprav \u0161e vedno zagovarjam dolo\u010deno mero organiziranosti in samodiscipline. Posku\u0161ala sem si razdeliti u\u010dno snov na manj\u0161e kose, ki so se mi tako zdeli bolj obvladljivi, z u\u010denjem pa sem po navadi za\u010dela kak\u0161en teden pred rokom testa oz. izpita. Poleg tega sem slu\u0161ni u\u010dni tip, zato sem snov vedno ponavljala naglas, tako da doma kdaj niso vedeli, ali govorim po telefonu ali \u00bbnakladam\u00ab sama sebi.<\/p>\n <\/p>\n Kje si pridobila najve\u010d uporabnih znanj, ve\u0161\u010din, izku\u0161enj in kje jih namerava\u0161 uporabljati? <\/strong><\/p>\n \u010ce se omejim na strokovno znanje, sem \u0161e najve\u010d odnesla od ur grafi\u010dnega oblikovanja. Program medijski tehnik je precej \u0161irok, vsak dijak se najde na drugem podro\u010dju, npr. snemanje in monta\u017ea nikakor nista \u00bbmy cup of tea\u00ab, kot bi se izrazili Angle\u017ei. Verjetno bom zato kar ostala pri oblikovanju grafik. \u0160ir\u0161e gledano pa me je u\u010dila enajsta \u0161ola. Skoraj vsak profesor mi je svetoval na svoj na\u010din, ve\u010dini nasvetov v vsakdanjem \u017eivljenju \u0161e vedno sledim.<\/p>\n <\/p>\n Kak\u0161ne na\u010drte ima\u0161 za naprej? Se bo\u0161 zaposlila ali nadaljevala \u0161olanje? Kak\u0161en poklic ima\u0161 v mislih?<\/strong><\/p>\n Moji na\u010drti so precej fleksibilni. Letos si bom vzela t. i. \u00bbgap year\u00ab in poskusila izpopolniti svoje znanje grafi\u010dnega oblikovanja. Trenutno delam na projektih, vezanih na to podro\u010dje, in \u010de se bom s tem uspela pre\u017eivljati, bom verjetno ostala kar pri tem. Moj plan B pa je \u0161e vedno \u0161tudij slovenistike, saj bom vzporedno z delom na projektih opravljala maturitetni te\u010daj. Sloven\u0161\u010dina je od malih nog moja strast, pou\u010devati ta jezik pa otro\u0161ke sanje. V resnici torej dve mo\u017enosti \u2013 grafi\u010dno oblikovanje ali pou\u010devanje sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n <\/p>\n S \u010dim se ukvarja\u0161 v prostem \u010dasu? Ima\u0161 kak\u0161en poseben hobi?<\/strong><\/p>\n Veliko berem in pi\u0161em, ve\u010dkrat svoja dela tudi po\u0161ljem na literarne nate\u010daje. V mislih imam osnovo za dalj\u0161o zgodbo, ki jo postopoma izpopolnjujem (ve\u010d v bli\u017enji prihodnosti na blogu ?). Rada potujem, kar bo sicer zaradi trenutne situacije moralo malo po\u010dakati, grem pa kljub temu ve\u010dkrat v Ljubljano (mesto, v katerem sem najbolj spro\u0161\u010dena) obiskat prijatelje in sorodnike. V kategorijo \u00bbposeben hobi\u00ab bi \u0161tela svojo \u010divavo Piko. Malo za \u0161alo, malo zares \u2026 na sprehodih po doma\u010dem kraju izgledava kar posebno \u2013 blondinka s \u010divavo, nekoliko stereotipno.<\/p>\n <\/p>\n Kako na\u010drtuje\u0161 po\u010ditnice?<\/strong><\/p>\n Kombinacija dela in po\u010ditka. Nekaj \u010dasa nameravam pre\u017eiveti pri stari mami v Mojstrani, nekaj v Piranu s sestri\u010dno, nekaj na Bledu, plane sproti prilagajam. Predvsem mi je pomembno, da sem aktivna, ker druga\u010de hitro zapadem v kak\u0161no depresivno epizodo.<\/p>\n <\/p>\n Od kod ta ljubezen do slovenskega jezika in pisanja? Vem, da pi\u0161e\u0161, odkar se dobro zaveda\u0161 sebe.<\/strong><\/p>\n Star\u0161a sta mi brala, ko sem bila \u0161e v mami\u010dinem trebuhu. Potem je \u0161tafetno palico prevzela prej omenjena mama, ki mi je vedno kaj recitirala in mi svetovala, katero klasiko moram nujno prebrati. Tudi moje prijateljice so pisale, tako da se mi je to zdelo povsem naravno. Osebno veliko enostavneje spravim misli iz sebe v pisni obliki, kot pa da bi se nekomu neposredno izpovedovala.<\/p>\n <\/p>\n Kaj bi rada sporo\u010dila mladim?<\/strong><\/p>\n Nekje sem prebrala, da je pretirana zaskrbljenost kot guganje na gugalnici \u2013 nekaj sicer po\u010dnemo, a ne pridemo nikamor, samo utrudi nas. Zato se osredoto\u010dite na vsak dan posebej. Ljudje smo nagnjeni k temu, da se obremenjujemo s prihodnostjo, ampak v resnici je pomembno samo, da pre\u017eivimo dana\u0161nji dan. Jutri\u0161nji bo imel svoje skrbi, z njim se bomo ukvarjali jutri.<\/p>\n <\/p>\n Z Manjo se je v \u010dasu poletnih po\u010ditnic na daljavo pogovarjala Ana Hlebanja, profesorica sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n <\/p>\n Fotografija: osebni arhiv dijaknije<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Manja \u010cepelnik, dijakinja 4. letnika medijskega tehnika na EGS\u0160 Radovljica, prihaja iz Mojstrane. […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":18378,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"two_page_speed":[],"footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-18377","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18377","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18377"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18377\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18380,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18377\/revisions\/18380"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18378"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18377"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18377"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.egss.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18377"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}