V torek, 9. junija, je za vse 2. letnike v Kranju potekal kulturni dan. Najprej smo se sprehodili skozi Prešernov gaj, kjer je pokopan naš največji slovenski pesnik, nato smo šli mimo Prešernovega muzeja, kjer je od leta 1846 in vse do smrti, 8. 2. 1849, prebival France Prešeren. Ob 10. uri se je v Prešernovem gledališču Kranj začela gledališka predstava Gospodarji neumnosti.
V želji po spodbujanju slovenske dramatike je vesela tragedija po naročilu Prešernovega gledališča nastala izpod peresa Jureta Karasa. Tema, ki jo je na svoj specifičen družbenokritičen humor izpostavil tokrat, je večna tema odnosa med Gospodarjem in Hlapcem. V svojem najnovejšem besedilu se je spraševal, kdo so naši Gospodarji, kaj jim podeljuje moč, da nam krojijo naše usode, in kakšne medčloveške odnose imamo dandanes v družbi, ki stavi le na individualizem in egoizem.
Sam je ob nastajanju svojega novega besedila med drugim zapisal: »Ljudje smo v osnovi razumna bitja – kadar nas ne prevzemajo sile napuha, pohlepa, ljubosumja ali čisto običajne neumnosti. Potomci bogov, plešasti šimpanzi, večno na pol poti med plemenitostjo in primitivizmom, se strastno borimo s svetom in še bolj strastno – sami s seboj. Pravila, ki smo si jih postavili sami, neprestano in z veseljem kršimo. Sisteme, ki jih gradimo v želji, da bi vnesli vsaj nek navidezni red v to vesolje neskončnih možnosti, rušimo takoj, ko nam jih uspe postaviti. Eni drugim in sami sebi zastavljamo nemogoče cilje in zahteve, v imenu katerih potem lahko obupujemo, preklinjamo, pregorevamo in snemamo romantične komedije. Medčloveški odnosi so najbolj iskren odraz nas samih: na videz racionalni, v resnici pa globoko nenavadni. O tem, kakšni so in kako se temu smejati, govori predstava Gospodarji neumnosti v seriji globoko neresnih prizorov. Gospodarji so humoristična tragedija o odnosih – ljubezenskih, gospodarskih in družbenih.« Režiserka predstave pa je bila v svoji definiciji teme Gospodarja več kot jasna in duhovita: »Jaz sem Tijana. Jaz sem režiser. Jaz sem gospodar. Ampak v bistvu nisem. Moj gospodar je producent. Moj gospodar je gledališče, je ministrstvo, je moja država. Gospodar je želel, da napišem nekaj za gledališki list. In sem! Ker hočem, da me ima gospodar rad!«
Več o predstavi.
Ana Hlebanja, organizatorka
Fotografija: Nada Žgank, PGK
